»To je slika pacienta. V bistvu je vse skupaj skrajno 'angažirano', čeprav ne deluje tako, ker je sporočilnost obrnjena navznoter, v posameznika, v individuum, naravnost v srce, kdor ima odprtega, in ne navzven k množicam.«

»Mesto, v katerem sem se rodil, leži na vzhodu Evrope, na prostrani, redko poseljeni ravnini… V mojem domačem mestu je živelo približno deset tisoč ljudi.«

»Mesto, v katerem sem se rodil, leži na vzhodu Evrope, na prostrani, redko poseljeni ravnini… V mojem domačem mestu je živelo približno deset tisoč ljudi.«

»Prigožina sem poznal dolgo, od začetka devetdesetih. To je bil človek z zapleteno usodo. Naredil je resne napake v življenju, a je tudi skušal doseči potreben rezultat, tako zase kot – ko sem ga zaprosil – za skupno stvar, kot v preteklih mesecih.«

»V ZDA je živel v obskurnosti, bil pa je izjemno priljubljen tukaj, v Južni Afriki, za kar je izvedel šele leta in leta pozneje. V naši dobi ne bomo več priča kakšni taki zgodbi.«

»Pravijo, da sem šaljiv slikar, a ko bi vedel, kakšen žalosten bedak jih je v resnici naslikal ...«

»Nikoli nisem razumela očetovega prizadevanja v zvezi z mojim odraščanjem.«

»Jasenovac je po pošastnosti najhujše taborišče v zasužnjeni Evropi. To taborišče ni bilo nikoli osvobojeno.«

»V gledališču vidim azil svetlobe, upanja.«

»Mogoče imam črn smisel za humor ali klavstrofobijo. Včasih je moje delo zelo šokantno, kot da bi bilo nekaj ranjenega. Vendar ima tudi vidik nežnosti. Obstajata ti dve energiji, ki se v določenih delih uravnovešata naprej in nazaj.«